Vina San Mártin, Vipavska dolina

Ko sem pred leti prevzel kmetijo v upravljanje v celosti, sem istočasno sprejel odločitev, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da dvignem nivo kvalitete čimvišje in to mi tudi dobro uspeva. Za dosego cilja sem moral precej vložiti v tehnologijo in znanje, kar se mi je že mnogokrat obrestovalo. – Miran Kavčič

veleposlanikLeta 2015 je bilo naše vino Barbera (letnik 2014) najbolje ocenjeno in izbrano za protokolarno vino občine Ajdovščina. Dokaz, da to ni bilo naključje, je tudi dejstvo, da so skoraj vsa vina iz naše palete vin redno prisotna v kozarcih japonskega veleposlaništva v Sloveniji, poleg tega pa smo bili izbrani za “Vino veleposlanika Japonske” ob 25-letnici japonskega veleposlaništva v Sloveniji. Vrhunsko kvaliteto naših vin potrujejo tudi številni zadovoljni odjemalci, ki jih lahko najdete med objavami na naši Facebook strani. Sedaj pa je čas, da spoznate naša vina …

Bela vina

Malvazija

Po nekaterih podatkih je njen izvor grški otok Kreta, k nam pa so to sorto prinesli v 13. stoletju iz sosednje Italije. Zelo lepo uspeva v okolici Kopra, Krasu in Vipavski dolini. Čeprav so nekateri še danes mnenja, da prihajajo najboljše malvazije iz Istre, pa temu ni tako. V zadnjih letih se malvazije iz Vipavske doline lahko mirno postavijo ob bok malvazijam iz Istre, saj ji naši klimatski pogoji zelo ustrezajo in z primerno obremenitvijo in pristopom lahko trdimo, da dosega ta sorta pri nas zavidljive rezultate. Če je letina ugodna in doseže primeren % alkohola je to vino, ki se ga da odlično starati. Naša malvazija se v glavnem stekleniči po približno letu dni, včasih tudi kasneje (odvisno od letnika in strukture). Za stekleničenje izberemo le najboljšo malvazijo, ki jo imamo na razpolago v kleti. Če je možno, pazimo, da dosežemo nekje od 13% do 13.5% alkohola brez dodajanja. Osebno mi je malvazija zelo všeč, saj zna biti zelo lepo sadno, mineralno in harmonično vino. Zelo rada je v družbi ribjih jedi, a tudi sama se lepo pije.

N°1

N°1 je naše hišno vino, ki ga smatramo kot najboljše belo vino v kleti. Narejeno je iz sorte malvazija in je zorelo 18 mesecev v 500 litrskem hrastovem sodu, nato pa čakalo še šest mesecev v inoxu, preden je bilo ustekleničeno. Vino ima 13,8% alkohola, je zelo bogatega kompleksnega vonja in okusa. To je vino, ki si ga je japonski veleposlanik v Sloveniji izbral za protokolarno vino japonske ambasade, kar si štejemo v čast in ponos.

Rdeča vina

Matura

Grozdje za to vino izberemo že spomladi, tako da imamo čas postoriti vse, kar je treba postoriti, da jeseni potrgamo grozdje, ki je za to vino primerno. Grozdje potrgamo ga čim pozneje, odvisno od vremena. Matura je zvrst, ki vsebuje 60% barbere, 20% merlota in 20% caberneta. Zori 24 mesecev (ali več) v hrastovih 225 litrskih sodčkih in nato še približno 6 mesecev v inoxu. Tudi to vino ima nekje od 13,5% do 13,8% alkohola, saj bi ga v nasprotnem primeru sod nadvladal in prekril. Kljub alkoholu je vino kar pitko in lepo steče po grlu. Lepo se poda k začinjenemu rdečemu mesu.

Barbera

Rojstni kraj barbere je Monferrato v italijanski pokrajini Piemont. Njena značilnost je, da vsebuje malo nižje tanine in malo višje kisline kot ostale rdeče sorte, zato jo tudi najdemo samo na najboljših legah Vipavske doline. Najboljše rezultate daje na laporju. Če želimo vrhunsko barbero, jo moramo počakati, da doseže maksimalno dozorelost. Naša barbera je zorela 30 mesecev v hrastovih lesenih sodih (“barikih”). Vino je z 13,8% alkohola temne rubinaste barve in s cvetico, ki spominja na zrelo rdeče jagodičevje, višnjo in začimbe (poper). Na okus je suho, bogatega telesa in z nekoliko poudarjeno svežino. Zelo lepo se poda k rdečemu začinjenemu mesu, posebno divjačini. Osebno menim, da se barbera v dobrem letniku lahko postavi ob bok vsakemu rdečemu vinu. V naši kleti ji pripisujemo 1. mesto, pa ne zato, ker je bila leta 2014 nagrajena z najvišjo oceno med vzorci, ki so se potegovali za županovo vino občine Ajdovščina, in bila tudi izbrana kot protokolarno vino, ampak zato, ker je potrebno za dober rezultat vložiti veliko truda že v samem vinogradu, saj je sorta grozdja, ki ne daje velikih količin in vrhunskega vina v slabih letnikih.

Penina

Penina ROSE

Zamisel za prvo penino se je porodila ob pričakovanju mojega prvega otroka (hčerke Evelin), ki sem ji želel posvetiti svojo prvo penino. Penini ROSE sem dal ime Evelin in prva penina iz moje kleti se je odprla na dan, ko se je Evelin rodila. Penina Rose je narejena izključno iz sorte merlot. Odločil sem se, da ne bom delal pretirano lahkih penin, saj jih je takih že dovolj na trgu. Narejena je po klasični metodi (sekundarna fermentacije teče v sami steklenici). V začetku sem prve flaše degožiral že po osmih mesecih, zaradi neučakanosti in povpraševanja na trgu. Vsaki novi seriji pustimo malo več časa za zorenje, ker sem ugotovil, da je bolje tako. Pazim,da ima penina tudi telo in ne samo svežino. Temu primeren je tudi % alkohola, ki je kar 12%.

Penina MALVAZIJA

Odločitev, da dodam k penini rose še penino malvazija ni bila težka in niti ni bilo naključje, saj sem si svojo penino iz malvazije od nekdaj potiho želel. Všeč mi je malvazija, pa naj si bo peneča ali mirna. Penina iz malvazije se prodaja pod imenom PETRA. Tudi ta spada v razred malo kompleksnejših penin. Je suha z zelo malo ostanka sladkorja, zelo prijetnega sorti značilnega vonja in okusa. Njena alkoholna stopnja je okrog 12%.

PRIMORSKA FRTALJA Z ZELIŠČI

Kliknite na zavihke za nadaljne korake.

  • jajca
  • pribl. 0,5 l mleka
  • kavna žlička soli
  • moka
  • za dve pesti sesekljanega zelenja koromača ali drugih svežih zelišč
  • olivno olje za v ponev
1.jajca razžvrkljamo s soljo in mlekom (če želimo rahlejšo maso, stepemo beljake posebej ali dodamo za noževo konico pecilnega praška) in dodamo toliko moke, da je testo gostejše kot za palačinke.

2.če nismo preveč nestrpni, pustimo testo počivati, da moka nabrekne, medtem pa pripravimo kakšno svežo zeleno solato za zraven, sicer pa :

3.v testo vmešamo sesekljan koromač, ga pol cm na debelo vlijemo na segreto, namaščeno ponev in na ne prehudi vročini zapečemo najprej na eni, potem pa še na drugi strani.

4.če želimo, lahko na eni strani zapečeno frtaljo, obrnemo in z leseno lopatko raztrgamo na kose kot “šmorn” ali pa pustimo cele omlete.

5.ponavljamo postopek, dokler nam ne zmanjka mase, pečene frtalje pustimo na toplem.

Tipična zelišča za frtaljo so poleg koromača še “srčno zelje” – melisa, meta, timijan, poskusite pa lahko tudi z mladimi koprivami, drobnjakom ali čemažem.

Poleg frtalje vam priporočamo kozarec naše Malvazije ali N°1.

Prosimo označite, ali se strinjate z uporabo anonimnih piškotkov na naši spletni strani. Piškote uporabljamo za delovanje sej spletne strani, spremljanje števila obiskovalcev, optimizacijo vsebine spletne strani in povezave s socialnimi omrežji. Več - Politika zasebnosti

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close